Svetovni dan čebel

Ali veste, da imajo marljive čebelice, ta majhna brenčeča bitja izredno pomembno vlogo tudi v obstoju človeštva? So namreč pomembni opraševalci, ki zagotavljajo trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja.

V Sloveniji se ljudje njihovega izjemnega poslanstva dobro zavedajo, zato je čebelarstvo v tukajšnji tradiciji močno zasidrano. S tem namenom je bila 20. decembra 2017 potrjena pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, na rojstni dan Antona Janše, velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja. Anton Janša je bil prvi čebelarski učitelj na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije, ki je z uveljavljanjem metod čebelarjenja povzročil pravo revolucijo v tedanjem čebelarstvu. Med drugim je uvajal čebeljo pašo, na novo opredelil vlogo trotov, vse pa popisal v dveh knjigah, ki sta še danes dobrodošel priročnik marsikaterega čebelarja.

Bogata čebelarska tradicija je temelj za številna čebelarska doživetja ne le v Prekmurju, temveč tudi v ostalih delih Slovenije. Čebelarstvo je vpeto tako v pripravo tradicionalnih jedi, kot tudi v ohranjanje kulturne dediščine tukajšnjega prebivalstva …

Ali si vedel/a?

• Čebele so odgovorne za kar 1/3 svetovne proizvodnje hrane, in so za človeka, za kravo in prašičem, tretje najpomembnejše živali.
• Za kilogram medu mora čebela obiskati 4 milijone rož in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta.
• Kranjska sivka je slovenska avtohtona čebela, ki je po razširjenosti druga najbolj razširjena vrsta na svetu in vodilna v Evropi.
• Čebeljo družino sestavlja okoli 60 tisoč čebel – vsaka čebela prispeva k življenju in preživetju kolonije.
• Čebela že od prvega dne svojega prihoda na svet ve, kaj je njena naloga. V času njenega kratkega življenja – 30 do 70 dni – opravlja šest različnih poklicev.
• V času glavne paše leti iz panja do sedemnajstkrat na dan. Pri tem za vsak polet porabi približno pol ure.