Verovanja in običaji ob Jurjevem

V preteklosti so se pastirji pred odgonom živine na pašo v drugi polovici aprila pozdravljali z naslednjimi besedami: »Blagoslovljen naj bo sveti Jurij, preklet naj bo sveti Mihael«. S tem so nakazovali na to, da je god svetega Jurija 24. aprila in naznanja prihod toplega vremena, ki h koncu gre na dan, ko goduje sveti Mihael, to je 29. septembra.

Kdo je bil sveti Jurij? O njegovem življenju je znano le, da se je rodil v Kapadokiji, umrl mučeniške smrti okrog leta 300, v času Dioklecijanove vladavine in pregona kristjanov. Vse ostalo, kar je povezano z njim, pa so samo legende.

V jezeru v bližini libijskega mesta Sylena je živel zmaj, ki so mu prebivalci v zameno za mirno življenje vsak dan morali žrtvovati dve ovci. Ko je ovac zmanjkalo, je zmaj zahteval človeške žrtve. Prva žrtev bi morala biti kraljeva hčer, vendar je Jurij zmaja ranil in kraljično rešil pred gotovo smrtjo.

Preganjalci kristjanov so Jurija ujeli, ga podvrgli različnim mučenjem, a ker ga niti tako niso uspeli prisiliti, da bi se odrekel krščanski veri, so ga obglavili.

Sveti Jurij, ubijalec zmaja, upodobljen kot vitez na konju, je med drugim tudi zavetnik Ljubljane.

Verovanja in ljudski običaji ob Jurjevem pa ne spominjajo na svetnika, temveč na obrede starorimskega pastirskega praznika, imenovanega palilia, ki so ga Rimljani slavili na ta dan. Ljudje se takrat pometli hleve, po tleh razprostrli veje lovorja, prižgali snop slame ter z dimom očistili sebe in živino.

V ljudskem izročilu je god svetega Jurija pastirski praznik in dan čarobnih urokov.

• Običajno so dvorišča okrasili z zelenimi vejami, ki naj bi odganjale čarovnice.
• Ta dan je veljal tudi za praznik živali, zato jih takrat niso vpregli.
• Če je nekdo pred Jurjevim videl kačo, so verjeli, da bo v tem letu imel srečo.
• Znan je bil tudi običaj pobiranja rose, s čimer so se nadejali obilnejšemu donosu mleka.
• S tem dnem so povezana tudi številna verovanja, ki se nanašajo na vreme. Regljanje žab je na primer naznanjalo zgodnjo pomlad in poletje ali poletje brez dežja.

V deželi ob Muri je bilo živo tudi izročilo o boju med pomladjo in zimo oziroma med Jurijem in zmajem. Mladi so med seboj izbrali najlepšega fanta, mu oblačila okrasili s cvetjem in ga poimenovali Zeleni Jurij. Štirje njegovi prijatelji so ga vodili po vasi in vmes peli:

»Zelenega Jurja vodimo,

maslo in jajca prosimo,

Ježi-babo zganjamo,

mladoletje trosimo!«

Zelenega Jurija, odetega v bršljan je pogosto spremljal tako imenovan Rabolj, oblečen v slamo ali krzneno bundo. Med pohodom po vasi sta se na travniku spopadla, zmagovalec boja pa je bil zmeraj Jurij.

Vir:

Halász Albert 1999: Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken. Lendva: Studio Artis Kiadó – Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet.

https://www.mkkiado.hu/hagyomanyok-jeles-napok-es-joslataink-aprilis-48