Verovanja in običaji ob Jurjevem
Dan norcev in norčavosti
April je bil sprva drugi mesec rimskega koledarja, po uvedbi julijanskega pa se je znašel na četrtem mestu. Rimljani so ta mesec posvetili Veneri, boginji ljubezni in lepote, njegovo ime pa nakazuje na Afrodito, grško ustreznico boginje Venere. Druga teza pa pravi, da ime meseca izhaja iz latinske besede aperire (odpreti) in se najverjetneje nanaša na spomladansko prebujanje narave, na razcvet dreves in cvetlic. Pri nas so april nekoč imenovali tudi mesec svetega Jurija.
Zakaj je 1. april, dan, ki simbolizira začetek pomladi, postal dan norcev, še danes ni natančno znano. Nekateri zgodovinarji menijo, da se je razvil iz rimskega praznika festa stultorum, ki so ga v 12. stoletju obeleževali 28. decembra oziroma na novega leta dan. Drugi spet trdijo, da je ostanek starodavnega keltskega običaja, ko so v začetku aprila prirejali norčava in vesela slavja. Prvi april oziroma dan norcev je znan pod različnimi imeni: v Angliji ga imenujejo dan vseh norcev, v Franciji in Italiji aprilska riba, v Nemčiji dan norcev, na Škotskem pa dan bedakov.
Na podlagi ohranjenih virov je bil prvi april tudi v Prekmurju dan norčavosti in potegavščin, ko so se ljudje šalili na račun drugega. Tako so na primer nekoga poslali k drugi osebi, češ, da ga potrebujejo, čeprav to ni bilo res. Znana šala na našem področju je bila, da so pokazali proti nebu in zaklicali: »Glej, štorklja leti!« Ker se do takrat štorklje seveda še niso vrnile iz toplih krajev, so se smejali vsakomur, ki je nasedel tej šali ter se mu posmehovali z besedami: »Aprilski norec, majski osel!«
Morda eno najstarejših prvoaprilskih potegavščin si je izmislil grof Toulouški, sin francoskega kralja Ludvika XIV., ki se je na račun markiza Gramonta pošalil tako, da mu je ponoči 31. marca skupaj s svojimi pomagači ukradel oblačila. Nato so vsak kos razparali, zožili in ga ponovno sešil. Zjutraj, ko se je markiz želel obleči, so mu vsa oblačila bila pretesna. Medtem, ko se je na vse pretege trudil, da bi si jih nadel, je v sobo vstopil eden od grofovih pomagačev in mu osuplo dejal: »Za božjo voljo, markiz, kaj se je zgodilo z vami? Saj ste povsem nabrekli!« Markiza je nato obiskal zdravnik, ki je prav tako sodeloval pri potegavščini, ga pregledal in mu napisal recept. Recept so odnesli k lekarnarju, ki pa ga je vrnil pošiljatelju, rekoč, da ne razume, kaj pravzaprav želijo. Sporočila seveda ni razumel, saj je bilo na receptu v latinščini napisano: »Accipe cisalia et dissue purpunctum«, oziroma: »Vzemite škarje in razrežite telovnik!«
Prvi april je deloma veljal tudi za dan, ko so bile nekatere stvari prepovedane. Na ta dan ni bilo porok, prepovedano je bilo nasaditi kokljo na jajca ali začeti z gradbenimi deli. Prav tako je veljalo, da ta dan ni primeren za setev žita, so pa zato na veliko sejali vitičaste rastline, kot so buče, kumare, grah in fižol, rekoč, »naj se širijo kot čenče.«
Vir:
Halász Albert 1999: Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken. Lendava: Studio Artis Kiadó – Zavod za kulturo madžarske narodnosti
