Martinovo

God sv. Martina ali martinovo naznanja konec jeseni in začetek zime. V tem obdobju se zaključujejo jesenska opravila, ljudje se začnejo pripravljati na zimo, kar vključuje tudi koline. V preteklosti so takrat prvič v letu zaklali pitane gosi in prvič poskusili novo, tako imenovano martinovo vino.

Po legendi naj bi se sveti Martin rodil leta 316 v rimski provinci Panoniji in je kot vojak služil rimskemu cesarju. Ko je nekega mrzlega zimskega večera jezdil po francoski deželil, je svoje ogrinjalo podaril beraču. Tisto noč se mu je v sanjah v podobi berača prikazal Jezus. Od takrat je služil Bogu. O njegovi dobroti so že za njegovega življenja krožile številne legende. Ena od najbolj znanih se navezuje na njegovo imenovanje za škofa. Ker se je čutil nevrednega tega naslova, se je, da bi se izognil imenovanju, skril v hlev z gosmi. Žal so gosi tako glasno gagale, da so kmalu odkrili njegovo skrivališče in ga posvetili za škofa v Touru.

God svetega Martina je povezan s številnimi običaji in verovanji. Ena od teh je prepoved domačih opravil. Po verovanju prebivalcev Prekmurja se ta dan ne sme prati in sušiti perila, da živina ne bi poginila.

Po ljudskem izročilu je treba tega dne jesti gos, kajti »kdor na martinovo ne je gosi, bo stradal vse leto«. Iz kosti martinove gosi so napovedovali vreme za prihajajočo zimo: če so kosti bele in dolge, bo pozimi veliko snega, če pa rjave in kratke, pa bo zima bolj blatna. 

Veljalo je tudi, da bo zima mila, če bo sveti Martin »prišel na belem konju«, oziroma če bo na njegov god snežilo. Če pa bo prišel na »rjavem konju« oziroma ne bo snežilo, pa bo zima huda in z veliko snega. »Če martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.« Lepo vreme ob martinovem imenujejo tudi poletje svetega Martina. V tem primeru lahko pričakujemo zelo mrzlo zimo.

Običaj je bil, da je gospodar na martinovo pastirjem plačal za njihovo celoletno delo, ti pa so mu podarili razvejano palico, tako imenovano »martinovo vejo«. Po verovanju bo v svinjaku toliko pujskov, koliko vej ima palica. Spomladi so nato z njo gnali živino na pašo.

Vir:

• Tátrai Zsuzsanna: Jeles napok, ünnepi szokások. Budapest, Planétás Kiadó, 1997.
• https://martonnap.com
• www.szgyakonyvtar.hu