O tradiciji postavljanja božičnega drevesa

Božič je praznik družine, ljubezni in miru. Poleg velike noči je drugi največji in najpomembnejši krščanski praznik, katerega nepogrešljiv element in simbol je božično drevo. Toda od kod izvira tradicija okraševanja božičnega drevesa?

Dosedanje raziskave kažejo, da je postavljanje božičnega drevesa protestantska tradicija, ki izvira iz Nemčije. Običaj se je z dunajskega dvora najprej razširil med plemstvom, nato med meščanstvom in podeželskim izobraženstvom, nazadnje pa še med kmečkim prebivalstvom. Božično drevo so nekoč okrasili s sadjem, piškoti, jabolki, orehi, svečami in različnim barvnim papirjem.

Preden se je ustalil običaj okraševanja božičnega drevesa so ljudje na tramove ali v kotu sobe obešali vejice rožmarina, topola, trobelike ali trnulje, ki naj bi simbolizirale plodnost, večno življenje, razvoj in rast.

Božična drevesa so se razširila šele v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, vendar se je med revnejšimi sloji še vedno ohranil običaj obešanja prej omenjenih zimzelenih vej. Tako sta dva običaja vzporedno živela zelo dolgo in tudi okraski so bili enaki. Božične veje so okrasili s pisanimi verigami iz papirja, svečami, zlato obarvanimi orehi, rdečimi jabolki, pokovkami, medenjaki ali domačimi karamelnimi bomboni, zavitimi v papír. Verige iz papirja so simbolizirale rajsko kačo, orehi in jabolka drevo spoznanja, sveče pa luč, ki jo prinaša Jezus. Pod vejo so postavili sveto podobo, poleg Jezusove slike pa še majhne jaslice.

Božično obdarovanje je še novejšega izvora kot običaj okraševanja božičnega drevesa. Sprva so ponekod na pest sena razprostrli prazničen prtiček ter nanj položili orehe, jabolko, medenjake ali kakšen kos oblačila, otroci pa so verjeli, da jim je darila prinesel Jezus. Tudi božično drevo so okrasili na skrivaj, saj ga je prav tako prinesel Jezus.

Nekoč so darila prejemali tudi koledniki, večinoma je to bila hrana ali denar. Koledniki so hodili od hiše do hiše ter prepevali božične pesmice in voščila oziroma z dramsko igro predstavili zgodbo o Jezusovem rojstvu, običajno z več igralci ali z lutkami.

Vir:

• Tátrai Zsuzsanna: Jeles napok, ünnepi szokások. Planétás Kiadó, Budimpešta, 1997.
• Halász Albert: Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken. Studio Artis. Lendava, 1999