Običaji in verovanja na dan svete Lucije

God svete Lucije praznujemo 13. decembra.  Pred uvedbo gregorijanskega koledarja je najdaljša noč v letu padla prav na ta praznik, ko po starodavnih verovanjih na plan prilezejo čarobna bitja, zli duhovi in čarovnice. Ljudje na ta dan niso delali, pred zlom pa so se zaščitili s česnom, pepelom, posvečeno vodo in križi.

Običaji, verovanja, napovedi in prepovedi na sveto Lucijo so bili znani tudi v Prekmurju.

• Z likom Lucije kot čarovnice je povezan običaj izdelave Lucijinega trinožnega stola, ki so ga začeli izdelovati tega dne, končan pa naj bi bil do božiča. Takrat so ga odnesli s seboj na polnočnico, saj so verjeli, da če med sveto mašo stopijo na stol, lahko vidijo, katere od prisotnih žensk so čarovnice.
• Na ta dan so gospodinje v skledico nasule pšenico in jo vsak dan do božiča skrbno zalivale. Čim bolj je pšenica vzklila in ozelenela, tem boljša letina se je obetala za naslednje leto.
• Na god svete Lucije so se držali prepovedi šivanja, saj so verjeli, da če bi na ta dan šivali, bi kokošim sešili zadek in ne bi več nesle jajc.
• 13. decembra niso nič posojali, niti denarja, saj bi s tem odgnali srečo od hiše.
• V Prekmurju je bila zelo razširjena tudi navada obhodov Lucije. Na god svete Lucije so šolarji hodili od hiše do hiše ter v zameno za manjša darila ljudem zaželeli dobro letino in obilje.