Velikonočni prazniki

Štiridesetdnevni postni čas je spomin na Jezusov post in trpljenje ter priprava na veliko noč, traja pa od pepelnice do velikonočne nedelje. Predzadnji teden pred veliko nočjo je cvetni teden, ki se zaključi s cvetno nedeljo. Zanimivo je, da je bilo v Prekmurju na pepelnico oziroma v četrtek, ki ji je sledil, še dovoljeno pojesti ostanke od pustne pojedine. V postnem času je bilo prepovedano prirejati svatbe, plese in druge hrupne zabave z glasbo. Katoličani med velikim postom niso jedli mesa in mastne hrane. Na mizi so bile običajno juha iz fermentiranih otrobov ali suhega sadja, kruh, ribe ali jedi iz sušene zelenjave.

Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko se verniki spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Res, da je blagoslovitev mačic ljudski običaj cerkvenega izvora, vendar so blagoslovljene mačice uporabljali tudi za zaščito pred uroki, gromom ali strelo in za zdravljenje – mačice so namestili pod napušč, da bi varovale hišo.

Najpomembnejši dnevi tedna pred veliko nočjo so veliki četrtek, veliki petek in velika sobota.  Na veliki četrtek zvonovi prenehajo zvoniti in se ponovno oglasijo šele na veliko soboto. Po verovanju gredo zvonovi v tem času v Rim. Nekoč so veliki četrtek imenovali tudi zeleni četrtek, kos o v upanju na dobro letino kuhali mlade koprive. Naslednji dan, na veliki petek, so se povsod držali strogega posta, poleg tega niso niti prižigali ognja niti pekli kruh. Tega dne je imela voda pomembno vlogo, saj so ljudje verjeli, da jih bo voda ne le očistila, temveč se bodo lahko znebili tudi različnih bolezni. Na veliko soboto zgodaj zjutraj, še pred prvim zvonjenjem,  so pometli po hiši in tako pregnali čarovnice. Pepel, ki je nastal tega dne, so posuli po sadovnjaki, da bi zaščitili pridelke. 

Na velikonočno nedeljo kristjani praznujejo svoj največji praznik, spomin na Jezusovo vstajenje. Tako kot ob drugih velikih praznikih je tudi ta dan veljala prepoved dela. Verniki so pripravili košare z velikonočno šunko, potico, jajci in celo vinom ter jih odnesli na blagoslov v cerkev. Blagoslovljeno hrano, ki je ostala od velike sobote, so postregli po nedeljski maši. Dobrote iz košare je običajno razdelil gospodar. Ostanke blagoslovljene hrane so uporabljali v čarobne namene: lupine blagoslovljenih jajc so raztresli okoli hiše, da jo bodo varovale pred strelo; da bi dekleta imela lepo rdeča lica, so se okopala v vodi, s katero so predhodno prelili olupke rdečih jabolk; otrokom so usta namazali z blagoslovljenim hrenom, da jim poleti kača ne bi splazila v usta.

Med značilne običaje na velikonočni ponedeljek spada t. i. »škropljenje«, ko so mladeniči med recitiranjem priložnostnih pesmic polivali oziroma škropili dekleta z vodo ali kolonjsko vodo. Za nagrado so prejeli pirhe. O bogatem ljudskem izročilu dvojezičnega območja v Prekmurju med drugim pričajo tudi edinstveni, rdeče in črno obarvani pirhi, okrašeni s pomočjo čebeljega voska in pisalke. Pirhe so običajno zdrgnili z mastno krpo ali kosom slanine, da so se lepo lesketali.

Viri:

Halász Albert 1999: Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken. Lendava: Studio Artis Kiadó – Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet.

Tátrai Zsuzsanna – Karácsony Molnár Erika 1997: Jeles napok, ünnepi szokások. Budimpešta: Planétás Kiadó.