Po sledeh sakralnih spominskih krajev in stavb
4 dni (Občine Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava)
Na narodnostno mešanem področju Prekmurja lahko raziščete številne sakralne spominske kraje in stavbe. Območje, ki se zajema pet občin, je lahko dostopno z lastnim ali najetim električnim kolesom, motorjem ali avtomobilom. Na klopeh ob cesti si lahko na vroč poletni dan privoščite zaslužen počitek. Med raziskovanjem hribov in ravnic lahko okusite raznoliko ponudbo najokusnejših kulinaričnih dobrot, na voljo pa so tudi različne nastanitvene možnosti, kjer se lahko po napornem dnevu v miru spočijete.
Pohodniška pot
1. dan
Evangeličanska cerkev v Hodošu
Na hribu nad vasjo stoji evangeličanska cerkev, zgrajena v poznobaročnem slogu. Za pravo posebnost veljajo mehanske orgle iz leta 1905 z enajstimi registri.
Zvonik v Domanjševcih
Ob glavni cesti, ki pelje čez vas se nahaja še ne elektrificiran zvonik, ki deluje z najbolj arhaično tehnologijo v pokrajini. Nalogo zvonarja v zvoniku s posebno leseno konstrukcijo in pločevinasto streho še danes opravlja eden od prebivalcev vasi.
Evangeličanska cerkev v Domanjševcih
Neoromanska cerkev stoji na griču nad vasjo, po helvetskih običajih ob šoli, kjer so nekoč pridigarji otroke učili pisanja in branja.
Cerkev svetega Martina v Domanjševcih
Rimskokatoliška cerkev svetega Martina v Domanjševcih, ki velja za eno od najstarejših sakralnih stavb v Prekmurju, stoji v neposredni bližini evangeličanske cerkve. Za posebnost cerkve, zgrajene v romanskem slogu velja portal: na vsaki strani so trije so trije stebri, ki se zaključujejo z živalsko in rastlinsko ornamentiko.
Kapelica v Središču
V Središču, sredi osupljive narave tik ob slovensko-madžarski meji se nahaja kapelica, ki deluje v ekumenskem duhu, saj jo obiskujejo tako verniki evangeličanske kot tudi reformatorske vere.
Evangeličanska kapelica v Prosenjakovcih
V Prosenjakovcih najdemo kar dve kapelici. Ena od njiju je evangeličanska, ki stoji v neposredni bližini rimskokatoliške kapele svetega Jožefa. V prvem desetletju 21. stoletja so na stavbi izvedli več obnovitvenih del, s katerimi je dobila svojo današnjo podobo.
Rimskokatoliška kapela svetega Jožefa v Prosenjakovcih
Pred kapelo svetega Jožefa, zgrajeno leta 1985, za katero je značilna skromna in minimalistična okrasitev, stoji doprsni kip duhovnika Florisa Küharja, rojenega v Prosenjakovcih, ki je nekaj časa služboval tudi v Vatikanu.
Neoromanska kapelica v Čikečki vasi
Kapelico, zgrajeno v 20 stoletju v neoromanskem slogu, krasijo visoka, polkrožno zaključena okna. Med zanimivosti spada tudi vaško pokopališče, ki je eno redkih na Goričkem, v katerem še vedno lahko najdemo stare nagrobnike, značilne za reformatorsko veroizpoved.
Reformatorska cerkev v Motvarjevcih
Sedež Reformatorske krščanske cerkve Slovenije je v Motvarjevcih. Zvonik, zgrajen leta 1901, so 67 let kasneje preoblikovali v cerkev. Za cerkev z minimalistično zunanjo podobo je značilna skromna ornamentika.
2. dan
Kapelica svetega Vida v Dobrovniku
Na griču v neposredni bližini Bukovniškega jezera, v senci mogočnih dreves stoji kapela svetega Vida. Dodatno vrednost kapelici in njeni okolici dajejo čudodelni izvir in zdravilne energijske točke.
Cerkev svetega Jakoba v Dobrovniku
Cerkev svetega Jakoba v Dobrovniku je svojo današnjo podobo dobila ob koncu devetdesetih let 18. stoletja. Oltarna slika in freske so delo lendavskega slikarja Lajčija Pandurja, vendar so bile slednje z leti uničene.
Kapelica svetega Florijana v Žitkovcih
V osrednjem delu vasi in neposredni bližini spominske sobe Ferenca Deáka stoji kapelica svetega Florijana. Pod mogočnimi kostanji ob kapelici se vsako leto na dan svetega Florijana odvija proščenje.
Park prijateljstva Hetés v Žitkovcih
Območje parka, ki se razteza med vasema Žitkovci v Sloveniji in Bödeháza na Madžarskem je nekoč predstavljalo obmejni pas, danes pa je priljubljena izletniška točka ter prostor za različne prireditve. Zanimivost parka je skulptura Brezmejna ptica, izdelana iz ostankov bodeče žice, ki je bila del nekdanje železne zavese med naseljema.
Lesen zvonik v Kamovcih
Pomemben verski spomenik vasi je lesen zvonik, ki naj bi ga postavili že leta 1737, vendar na drugi strani ceste. Na sedanje mesto so ga premestili leta 1975.
Lesen zvonik v Genterovcih
Najstarejši verski objekt v Genterovcih je lesen zvonik, ki stoji sredi vasi v bližini nekdanje šole. Zanimivost zvonika je okras na njegovem vrhu: kovinska krogla in dvojni križ, z vetrokazom v obliki petelina.
Kapela svete Marije Snežne v Genterovcih
Genterovci so bili nekoč središče pokrajine Hetés. Med zanimivosti naselja spadajo poleg lesenega zvonika še zgradba nekdanje šole, več starejših hiš s »trnacem«, to je z nadstreškom s stebri pred vhodom ter leta 1978 blagoslovljena kapela Marije Snežne na vaškem pokopališču.
Kapela Marijinega obiskanja v Radmožancih
Najstarejši verski spomenik v Radmožancih je bil lesen zvonik, ki so ga leta 1972 odstranili. Leta 1917 so stari zvon odpeljali, namesto njega pa leta 1923 iz Zagreba pripeljali novega. 110 kilogramov težak zvon so namestili v zvonik nove kapele, zgrajene leta 1970.
Marijino drevo v Radmožancih
V Črnem logu pri Radmožancih stoji t. i. Marijino drevo, o katerem krožijo številne legende. Še danes ga obiščejo številni romarji, ki si želijo občutiti moč tega romarskega kraja.
Judovsko pokopališče v Dolgi vasi
V Dolgi vasi, nedaleč od vaškega zvonika se nahaja edino judovsko pokopališče v Prekmurju, ki je hkrati tudi največje v Sloveniji. Pokopališče je še vedno skrbno negovano. Nagrobniki, obrnjeni v smeri Jeruzalema, ohranjajo judovska imena v latinski in hebrejski pisavi.
3. dan
Kapela Marijinega rojstva v Čentibi
Eno največjih vasi lendavske regije se lahko ponaša z različnimi znamenitostmi. Mednje spada neobaročna kapelica Marijinega rojstva, ki stoji na vrhu griča nad vasjo, od koder se odpira čudovit razgled na naselje in okolico.
Kapela svetega Duha v Dolini
Osrednji verski spomenik naselja je kapelica svetega Duha, ki stoji sredi vasi. Proščenje obhajajo na Binkoštno nedeljo. Med zanimivosti vasi spadajo še nekdanja ljudska šola, obcestni križi in majhna kapelica, ki jo je dal zgraditi István Csótár..
Lesen zvonik v Pincah
V središču najbolj vzhodnega naselja Slovenije so ob koncu 19. stoletja zgradili lesen zvonik kvadratnega tlorisa, ki ga pokriva štirikapna lesena streha. Ob njem je postavljen kamnit križ, obnovljen leta 1972.
Cerkev svete Rozalije v Petišovcih
V Petišovcih najdemo več zanimivosti. Med njimi je na primer kip Marije na štiri metrov visokem stebru, šola, zgrajena leta 1906 in ob njej zvonik ter cerkev svete Rozalije, zgrajene med leti 1992 in 1994. Cerkev je prizorišče verskih slovesnosti in priložnostnih kulturnih prireditev..
Spominski park Danijela Halasa v Kotu
Podobno kot Radmožanci je tudi Kot pomemben romarski kraj, kjer so pri mrtvici reke Mure uredili Spominski park Danijela Halasa. Park in njegova okolica sta zanimiva tudi z vidika spoznavanja živalskega in rastlinskega sveta mrtvice reke Mure.
Kapela svetega Antona v Kotu
Kot je najmanjše naselje v občini Lendava in leži v slikovitem okolju, neposredno ob mrtvici reke Mure. Zanimivost vasi je kapelica svetega Antona Padovanskega z visokim, masivnim zvonikom.
Kapela svetega Jakoba v Kapci
Ob kapelici iz leta 1855, zgrajeni v neogotskem slogu, stoji zgradba nekdanje šole iz 19. stoletja, ki so jo nekoč obiskovali otroci iz Kapce, Kota in Hotize. Ob obeh stavbah se nahaja tudi otroško igrišče.
Cerkev Karmelske Matere Božje v Gaberju
Gradnja cerkve v Gaberju se je začela leta 1995, ko so na pobudo nekaterih vaščanov porušili kapelico iz leta 1923. V preteklih desetletjih je bila zunanjost in notranjost cerkve večkrat obnovljena. Posebej zanimiva je razkošna oltarna slika.
Kapela svetega Štefana Ogrskega v Gornjem Lakošu
V Gornjem Lakošu nam pozornost vzbudi majhna kapelica, ki stoji tik ob glavni cesti. V njej se nahaja pomanjšana kopija kipa svetega Štefana, katerega izvirnik stoji v Lendavi in je delo kiparja Ferenca Királya, rojenega v Gornjem Lakošu.
Kapelica Svetega križa v Dolnjem Lakošu
Dolnji Lakoš je znan predvsem po bližnjem arheološkem najdišču Oloris, kjer so arheologi odkrili ostanke naselij iz bronaste dobe. Znamenitost vasi je kapelica Svetega križa, ki so jo zgradili na mestu, kjer je nekoč stal lesen križ.
4. dan
Evangeličanska cerkev v Lendavi
Evangeličanska cerkev v središču mesta ima skromno zunanjost in prav tako minimalistično, a elegantno opremljeno notranjost. Posebno izstopajoča je oltarna podoba, ki je delo priznanega lendavskega slikarja Lajčija Pandurja.
Sinagoga v Lendavi
Lendavska sinagoga velja za najpomembnejši arhitekturni spomenik lendavske judovske skupnosti. V njej sta na ogled stalna razstava o lendavskih in pomurskih Judih ter zbirka Ognjeni zvitki izraelskega grafika in slikarja Dana Reisingerja.
Župnijska cerkev sv. Katarine Aleksandrijske v Lendavi
Duhovno središče rimskokatoliškega prebivalstva je današnjo podobo dobila leta 1751. Na trgu ob cerkvi se nahajajo trije kipi, in sicer sv. Florijana, sv. Štefana, postavljenega ob tisočletnici ustanovitve madžarske države, ter Antona Martina Slomška, nekdanjega mariborskega škofa.
Kapelica Svete Trojice in mumija Mihaela Hadika v Lendavskih goricah
Ena od cest, ki se vijejo med vinogradi, vodi do kapelice Svete Trojice, kjer je v stekleni krsti na ogled mumificirano telo grajskega poveljnika Mihaela Hadika. Po legendi naj bi bil eden izmed junakov, ki so se v 17. stoletju pod vodstvom Kristófa Bánffyja borili proti Turkom.
