Sveti trije kralji

Praznik Svetih treh kraljev zaznamuje konec božičnega in začetek pustnega obdobja. Cerkev 6. januarja praznuje epifanijo ali dan Gospodovega razglašenja. Beseda epifanija izvira iz grškega jezika in pomeni pojavljanje, razglašenje. Praznik Svetih treh kraljev vključuje tri velika razglašenja Jezusove božanskosti. Prvo je prihod treh kraljev oziroma modrecev j Jutrovega, ki so se v Betlehemu poklonili novorojenemu Jezusu, drugo njegov krst v vodah reke Jordan, tretje pa se razkrije v Jezusovem prvem čudežu na poroki v Kanaanu, ko je vodo spremenil v vino.

V spomin na Jezusov krst v katoliških cerkvah blagoslovijo vodo, ki naj bi imela zdravilne lastnosti in si jo lahko verniki vzamejo tudi s seboj domov. Blagoslovljeno vodo so nekoč uporabljali na skoraj vseh področjih življenja. Še isti dan so z njo blagoslovili živali, pili pa so jo tudi ljudje in del zlili celo v vodnjak. Nekaj vode so ohranili vse leto in z njo blagoslovili posteljo porodnice ter zaročence na poti na poroko. Prav tako so jo uporabljali proti boleznim, na primer tako, da so z njo narisali križ na čelo bolnega otroka. To blagoslovljeno vodo so uporabili tudi na pogrebih.

Od 16. stoletja je k praznovanju spadalo tudi koledovanje, s katero so obujali spomin na obisk svetih treh kraljev v Betlehemu. Trije otroci, ki so predstavljali svete tri kralje, so se oblekli v oblačila kričečih barv in si na glavo nadeli koničasto kapo (krono), njihov najpomembnejši pripomoček pa je bila zvezda, ki je trem kraljem kazala pot v Betlehem. S tem običajem je povezana tudi tradicija blagoslova hiše ali stanovanja. Pri tem so na hiše vklesali začetnice imen treh modrecev (Gašper, Miha in Boltežar) ter letnico, in sicer tako: 20 + G + M + B + 23. Na nemškem govornem področju so črkam G +M+B ustrezale začetnice C, M in B (Caspar, Michael, Balthasar), kar se lahko bere tudi kot Christus mansionem benedicat oziroma »Kristus naj blagoslovi ta dom«. Verjeli so, da bo ta napis hišo zaščitil pred vsem zlom.

S praznikom Svetih treh kraljev je povezanih veliko ljudskih običajev, vendar se je poleg trikraljevskega koledovanja po nekaterih vaseh ohranila le še navada, da na ta dan podremo in pospravimo božično drevo.

Vir:

• Tátrai Zsuzsanna: Jeles napok, ünnepi szokások. Planétás Kiadó, Budimpešta, 1997.
• Halász Albert: Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken. Studio Artis. Lendava, 1999