O medenjaku, njegovem nastanku in omamnem vonju
Ni nič lepšega, kot dragocene trenutke preživeti z družino. To še posebej velja za božični čas, kadar stanovanje preplavi opojni vonj smreke, cimeta, pomaranče in klinčkov. V Prekmurju je pomemben del božičnih priprav tudi peka medenjakov, saj nas kuhinjo preplavljene vonjave zlahka popeljejo nazaj v brezskrbno otroštvo.
Tekom srednjega veka je bila najverjetneje ena najbolj cenjenih vej slaščičarstva tudi peka medenjakov. Prvi zapisi samostojno omenjene dejavnosti izvirajo iz 11. stoletja – to so tako imenovani nürnberški medenjaki. Dotično nemško območje je imelo edinstveno geografsko lego za razvoj čebelarstva, zato so tu nastali prvi lectarski cehi. Z medom slajeno pecivo je kasneje osvojilo celotno Evropo. Medenjaki še dandanes veljajo za pravo poslastico. Sedaj poznamo že najrazličnejše recepte za pripravo okusnih medenjakov, a glavne sestavine ostajajo zmeraj iste: moka, sladkor v prahu, med in jajce.
Priprava tudi v Prekmurju znanih medenjakov poteka takole… Sestavine za testo dobro premešamo, zgnetemo in postavimo na hladno. Naslednji dan testo na tanko razvaljamo in s pomočjo modelčkov izrežemo poljubne oblike. Položimo jih na pekač, jih spečemo in počakamo, da se ohladijo. Ko so medenjaki že popolnoma hladni, jih prebarvamo z rdečo barvo za hrano – pustimo, da se ta posuši. Iz jajčnega beljaka, sladkorja v prahu in limoninega soka pripravimo glazuro. Z nastalo maso napolnimo vrečko, ki ji odrežemo spodnji kot, in se že lahko prične okraševanje.