Pustni običaji v Prekmurju

Po katoliškem cerkvenem koledarju se pustno obdobje, s katerim so povezani številni ljudski običaji, začne na praznik svetih treh kraljev in traja do pepelnične srede.

Pust je bil zmeraj čas veselega pričakovanja pomladi, ko so ljudje s pojedinami in veseljačenjem skušali prebujajočo se naravo spodbuditi k obilni letini. Običaj prirejanja hrupnih zabav je v bistvu obudilo starodavno verovanje, po katerem moč sonca v zadnjih zimskih dnevih oslabi, hkrati s tem pa zaživijo zli duhovi, zato so jih skušali pregnati z veseljačenjem in šemljenjem. Med drugim je za to obdobje bilo značilno tudi prirejanje svatb, kolin in povork v maskah.

Glede na večino običajev in verovanj so pravi pustni dnevi pustna nedelja, ponedeljek in torek. Nekoč je veljalo, da je zaključno obdobje pusta od sobote zvečer do polnoči na pustni torek, preostali dnevi pa spadajo že k postnemu času. V nekaterih madžarskih pokrajinah so pepelnično sredo imenovali tudi »böjtfő« ali »böjtfakadó«, kar pomeni začetek posta, četrtek po pustu pa »zabáló ali torkos«, oziroma »požrešen« četrtek, saj so takrat za en dan opustili post in pojedli ostanke pustne pojedine.

Ali ste vedeli?

»Če je gospodar na pustni torek pred zoro v sadovnjaku jedel ajdove žgance ali krofe, je s tem  odgnal tekunice. Vmes je moral govoriti, da bo krtom odsekal glavo ali da jih bo pojedel.« (Halász 1999: 128).

»V pustnem času je bilo predenje prepovedano. Prekmurski Slovenci niso predli že na »rjavi petek« (petek pred pustno nedeljo) in na »vrtečo sredo« (sredo pred pustno nedeljo), da jim žabe ne bi požrle lanu.” (Halász 1991: 128–129).

»Pust je bil tudi čas prerokovanj. Če so dekleta želela izvedeti, katera od njih se bo prva omožila, je vsaka na svoj lopar za pranje perila položila ocvirek. Nato so privabili mačko in tista, katere ocvirek je mačka najprej pojedla, si je prva našla moža.« (Halász 1991: 129).

Če želite o pustnih običajih v Prekmurju izvedeti še več, si oglejte spodnji video, v katerem etnografinja dr. Mária Bihar pripoveduje o značilnostih tega obdobja.

Vir:

• Halász Albert 1999: Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken. Lendava: Studio Artis Kiadó – Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
• Tátrai Zsuzsanna – Karácsony Molnár Erika 1997: Jeles napok, ünnepi szokások. Budimpešta: Planétás Kiadó.