Zgodovina običaja postavljanja mlaja

Majsko drevo oziroma mlaj je simbol preporoda narave in spomladanskih običajev mladih.

Po legendi naj bi korenine običaja postavljanja mlaja segale vse do apostolov Filipa in Jakoba, ki sta se v prvem stoletju našega štetja odpravila na misijonsko potovanje. Pri spreobračanju jima je pomagala tudi devica Valburga, ki so jo pogani zasmehovali. Da bi obrekljivce osramotila, je Valburga svojo popotno palico zabodla v tla, pokleknila in začela moliti. Med molitvijo je suh kos lesa pred očmi poganov začel zeleneti. Od tod izvira običaj postavljanja majskega drevesa, priljubljenega predvsem med mladimi.

Na madžarskem govornem območju so mlaj običajno postavljali prvega maja. Mladeniči so noč pred tem posekali brezo ali bor, ga na ramenih prinesli iz gozda in ga ob zori na skrivaj postavili v skladu z lokalnimi običaji. Tako je mladenič dekletu dal vedeti, da ji želi dvoriti. Posekanemu drevesu so odstranili veje in lubje, ga okrasili s trakovi in nanj obesili tudi steklenico vina.

Barve na mlaju so razkrivale naravo odnosa: glede na prevladujoče barve okrasnih trakov je bilo mogoče razbrati, o kakšnem odnosu je govora. Če je bil snubec nov, je prevladovala zelena barva, če pa je šlo že za dalj časa trajajoče razmerje, je izstopala vijolična barva. Rožnati trakovi so bili znak zaroke, z belimi pa so sporočali, da je datum poroke že določen.

Podiranje mlaja sta spremljala zabava in ples. Slavnostni trenutek tega dogodka je bil ples okoli drevesa oziroma plezanje na mlaj. Splezati na visoko drevo brez lubja je bilo še posebej težko. Tisti, ki mu je to uspelo, je bil nagrajen s pijačo, pritrjeno na vrhu. Pri tem so se mladeniči pogosto pošalili in so v steklenico natočili vodo, pomešano z rdečo papriko.