Kálmán Pataky

Kálmán Pataky mlajši, eden najznamenitejših Lendavčanov, se je rodil 14. novembra 1896 v Dolnji Lendavi materi Márii Molnár iz Szentgyörgyvölgya in očetu Kálmánu Patakyju starejšemu, učitelju iz Transilvanije, prav tako priznanega člana lendavskega meščanstva. Med drugim je ustanovil Obrtni bralni krožek, kjer so bile knjige dostopne tudi revnejšim prebivalcem.
V začetku 20. stoletja se je družina preselila v Čakovec, kjer se je mladi Pataky učil tudi violine. Pozneje so se preselili v Vác, nato pa se dokončno naselili v Cluj-Napoci, kjer je mladi Kálmán tudi maturiral. Ker je divjala prva svetovna vojna, so ga kmalu vpoklicali v vojsko, vendar je na fronti bil le kratek čas, saj so ga zaradi hudega vnetja jeter poslali domov. Po okrevanju je končal šolo za častnike, nakar so ga poslali na italijansko bojišče.
Pataky se glasbi ni nikoli odpovedal in je izkoristil vsako priložnost, da je v roke vzel violino. Po vojni se je odločil za študij petja. Občinstvu se je prvič predstavil aprila 1921 v Operni hiši v Budimpešti, kjer je nastopil v vlogi italijanskega pevca v operi Kavalir z rožo Richarda Straussa. S svojimi nastopi ni navduševal le občinstva, temveč tudi kritike. Na njegovo nadarjenost so postali pozorni tudi drugod, s čimer so se mu odprla vrata najimenitnejših evropskih opernih hiš. Leta 1926 je podpisal pogodbo z dunajsko državno opero. Po aneksiji Avstrije leta 1938 je moral dunajsko operno hišo zapustiti, zato se je z družino vrnil na Madžarsko. Njegov zadnji nastop na Madžarskem je bil februarja 1945 v Szegedu, nato pa je emigriral v Južno Ameriko. Leta 1955 sta se s soprogo preselila v Los Angeles, kjer je preživel svoja zadnja leta. Umrl je 29. februarja 1964.
Kálmán Pataky je bil eden največjih tenorjev Mozartovih oper 20. stoletja in je kot tenor zapel vse najpomembnejše glavne operne vloge. Velik del njegove umetnosti je ohranjen na gramofonskih ploščah, najznamenitejši posnetek pa je nastal v sodelovanju z opernim ansamblom iz Glyndebourne-a, in sicer posnetek celotne opere Don Juan, ki velja za enega od vrhunskih dosežkov v zgodovini opernih posnetkov.
Literatura, fotografije: