László Hadrovics

László Hadrovics, jezikoslovec, slavist, univerzitetni profesor, redni član Madžarske akademije znanosti in prejemnik madžarskega državnega priznanja za znanstveno delo se je rodil 27. junija 1910 v Dolnji Lendavi. Njegov oče Elek je bil matičar, mati pa je bila hrvaškega rodu.

Osnovno šolo je končal v Lendavi. Po koncu prve svetovne vojne je družina nekaj časa živela v Lentiju, nato pa v Keszthelyu. Srednjo šolo je začel obiskovati v Kőszegu, nato pa je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Keszthelyu. Študij je nadaljeval na Oddelku za madžarski, latinski in nemški jezik Univerze Péter Pázmány v Budimpešti. Med študije je nemški jezik opustil ter se preusmeril na slavistiko in hrvaško literarno zgodovino, ob tem pa se je še zasebno učil ruski jezik. Doktor znanosti je postal leta 1934, tema njegove disertacije pa so bila krajevna imena v Medžimurju. 

V svoji bogati karieri je bil med drugim zaposlen v Univerzitetni knjižnici v Budimpešti, na Inštitutu za madžarske zgodovinske znanosti in na Vzhodnoevropskem znanstvenem inštitutu, poleg tega je delal tudi kot predavatelj, zasebni učitelj, univerzitetni profesor, docent in predstojnik katedre. Ukvarjal se je predvsem z madžarsko-južnoslovanskimi kulturnimi in jezikovnimi stiki. Med leti 1966 in 1985 je bil urednik znanstvene revije Studia Slavica. Njegovi  znanstveni dosežki so bili priznani tudi v tujini.

Zadnje leto svojega življenja je z ženo bival v domu starejših v Solymárju, kjer je 12. maja 1997 tudi umrl.

22. septembra 2001 so na njegovi rojstni hiši, ki še danes stoji v Kranjčevi ulici v Lendavi, odkrili spominsko ploščo. 

Viri: