Mihael Bakoš
Evangeličanski duhovnik, učitelj, pisatelj in prevajalec Mihael Bakoš se je rodil leta 1742 v Šalovcih očetu Francu Bakošu in materi Evi, rojeni Abraham. Šolal se je v Domanjševcih, kjer je utrdil svoje znanje madžarskega jezika.
Izobraževanje je nadaljeval v Nemescsóju, kjer je nanj postal pozoren Štefan Küzmič, ki je poučeval v tamkajšnji evangeličanski šoli. Pri njem je Bakoš končal t. i. latinsko šolo, nato pa odšel na evangeličanski licej v Sopron. Po končanem študiju na bratislavskem evangeličanskem liceju je štiri leta delal kot vzgojitelj v Jeszenákovem licejskem internatu. Kasneje se je vrnil v Nemescsó in tam ostal do konca leta 1779. Pot ga je peljala v Šurd, kjer je kot tretji slovenski predikant nasledil Küzmiča. Za nekaj časa je svoj položaj predal evangeličanskemu duhovniku Mihályu Horváthu in eno leto služboval v Križevcih, nato pa se je zaradi posebnih (neznanih) razlogov ponovno vrnil v Šurd. Do smrti leta 1803 je po zgledu Štefana Küzmiča deloval med usihajočim slovenskim življem in za slovenski živelj drugod.
Med njegovimi deli izstopa zlasti pesmarica Nouvi Graduval (1789), ki je temeljni kamen Bakoševih prizadevanj, da bi se v prekmurskih evangeličanskih cerkvah utrdilo in izpopolnilo cerkveno petje. Poleg tega je Bakoš s pesmarico ohranil pomemben del starega cerkvenopesemskega izročila. Okoli leta 1791 je napisal prekmursko pesmarico Krszcsánszke peszmene knige, katere drugo izdajo je leta 1823 uredil Mihael Barla, tretjo pa János Kardos leta 1848. Bakoš je urejal tudi abecednik Szlovenszki Abecedár, ki so mu dodane molitve, štiri pesmi in latinsko–slovenski slovarček ter tako prispeval k standardizaciji prekmurščine.
Viri:
