Danijel Halas

Danijel Halas se je rodil 24. junija 1908 v Črenšovcih. Mati je bila slovenskega, oče pa madžarskega porekla. Po končani osnovni šoli v domači vasi je obiskoval gimnazijo v Murski Soboti, zaradi ukinitve višjih razredov pa je moral maturo polagati v Ljubljani.

Leta 1928 je vstopil v mariborsko semenišče. V duhovnika je bil posvečen leta 1933. Pol leta je bil kaplan v Ljutomeru, nato pa so ga naprej premestili v Dolnjo Lendavo, kasneje pa v Veliko Polano. Zaradi svoje dobrosrčnosti in neposrednosti je bil priljubljen pri predstavnikih vseh generacij. Kljub temu, da je bil slovenske narodnosti, si je prizadeval, da bi madžarskim vernikom božjo besedo oznanjal v njihovem maternem jeziku. Znanje madžarskega jezika je zato izpopolnjeval v Sombotelu.

Oktobra 1941 so ga madžarske oblasti, skupaj z Ivanom Camplinom in Mihaelom Jeričem zaprle pod obtožbo, da niso prijavili komunistov, ki so delovali v njihovih župnijah. Halasa so te obtožbe zelo prizadele, saj je menil, da ovajanje drugih ni duhovnika dostojno dejanje. Po devetih mesecih so mu prestajanje kazni začasno prekinili. S svojimi verskimi dejavnostmi in popolno predanostjo je postal trn v očeh lokalnih komunistov. Na sestanku partizanskih aktivistov leta 1945 so tako odločili o usmrtitvi Danijela Halasa.

Marca istega leta se je odpravil na pastoralno pot v Lendavo, a se domov ni več vrnil… Ko se je s kolesom vračal iz Lendave proti Veliki Polani, so ga na Hotizi zaustavili uniformirani možje ter ga odvlekli do reke Mure in ustrelili. Njegovo truplo je tri dni kasneje v Kotu našel tamkajšnji mlinar. Priljubljenega in spoštovanega duhovnika je na zadnjo pot pospremila množica vernikov. V njegov spomin so v Kotu uredili Spominski park Danijela Halasa, ki ga dopolnjuje križev pot na Hotizi – 14 znamenj je razporejenih ob poti, ki vodi od vasi do nekdanje struge reke Mure.

Literatura in viri: