György Kultsár
György Kultsár je bil protestantski pridigar, cerkveni pisec in učitelj, ki je v Dolnjo Lendavo najverjetneje prišel iz Slovaške. V prvih letih (1573) je bil učitelj, nato pa je vse do svoje smrti leta 1577 deloval kot pridigar.
V duhu reformacije je napisal tri knjige v madžarskem jeziku, ki jih je objavil s pomočjo njegovega mecena, grofa Miklósa Bánffyja. Vse tri knjige so natisnili v potujoči tiskarni Rudolfa Hoffhalterja. Njegova prva zbirka z naslovom »Az halálra valo keszöletröl rövid tanossag…« (O pripravah na smrt) je izšla leta 1573 in velja za prvo tiskano knjigo na ozemlju današnje Slovenije. V njej opisuje minljivost zemeljskega življenja in večnost onostranstva. Tudi Kultsárjeva druga knjiga »Az ördögnec a penitencia tarto bünössel való vetekedéséröl: es az kétségbe essés ellen az reménségről való tanusság« (Pogovor hudiča s spokorjenim grešnikom in nauk o upanju proti obupanosti) je nastala v duhu protestantizma. Njegovo najbolj znano delo pa je vsekakor Postilla, knjiga z razlagami Svetega pisma, ki je izšla leta 1574. S tem delom je postal najbolj prepoznavna osebnost stare madžarske književnosti. Večkratni ponatis Postille kaže, da je protestantska duhovščina njegovo delo zelo cenila, saj so duhovniki nauke iz knjige ponosno uporabljali tudi v svojih pridigah.
O obdobju, ki ga je György Kultsár preživel v Dolnji Lendavi, govori tudi dokumentarni film »Rojstvo knjige v Dolnji Lendavi«.
Literatura in viri:
