Janoš Kardoš
Evangeličanski duhovnik, pesnik, pisatelj in prevajalec se je rodil 13. februarja 1801 v Noršincih kot sin siromašnih staršev. Umrl je v Hodošu star 73 let.
Osnovno šolo je obiskoval v Puconcih, Hodošu in Senyeházi. Gimnazijo je končal v Sopronu, študij teologije pa nadaljeval v Nemčiji in na Slovaškem. Po končanem študiju je kot duhovnik služboval najprej v Szepetneku v Zalski županiji, nato pa na Hodošu, kjer je ostal vse življenje. Na njegovo pobudo so zgradili novo cerkev, ki stoji še danes ter šolo.
Po letu 1855 mu je pri nalogah v župnišču pomagal sin Adam, zato se je lahko v celoti posvetil svojemu uredniškemu in prevajalskemu delu. Vsa Kardoševa literarna dela so nastala v Hodošu. Na področju teologije je prevedel Veliki in Mali katekizem Martina Lutra. V slovenski jezik je prevedel tudi več učbenikov za osnovno šolo. Med njegova najpomembnejša dela sodi prevod dveh pesmaric v slovenski jezik: Krščanske cerkvene pesmi in Krščanske pesmi ob smrti. Kljub temu, da sta pesmarici prvič izšli leta 1845 v Lendavi, večina literarnih zgodovinarjev omenja prvotni tisk v Körmendu leta 1848. Poleg tega je Kardoš prevedel pesmi več madžarskih pesnikov, zlasti dela Sándorja Petőfija, Mihálya Vörösmartyja in Jánosa Aranya.
Janoš Kardoš je s svojim delom dvignil raven jezikovnega izražanja in obogatil prekmurski slovenski jezik.
Viri:
- Vugrinec, Jože. In: Lipnica: glasilo občine Moravske Toplice (Letnik 21, številka 141, 4. dec. 2015, str. 13) Jánoš Kardoš: (1801-1875- ob dveh obletnicah)
- Kuzmič, Franc. In: Evangeličanski list: mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji (Letnik 45, številka 1, januar 2016, str. 6). Znameniti Prekmurci: Janoš Kardoš
- https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kardos-janos/
